Nacionalni park Kornati

Nacionalni park Kornati so večji del kornatskog otočja, ki je najbolj gosta  otočna skupina na Mediteranu. Nahaja se v srednjem delu Jadrana in ima 190 otokov, majhnih otočkov  od katerih 89 zaradi svoje raznolikosti rastlinstva in živalstva ter lepote od 1980 leta sodi v Nacionalni park Kornati (poleg velikega števila otokov del parka je nekaj manj od ¼ skupne površine, dokler je vse drugo morski ekosistem).
Kornatski otoki so imenovani po največjem otoku Kornatu. Najbolj znane »krone« obrnjene proti odprtem morju so najbolj priljubljen fenomen tega parka in vrednota teh prostorov. Največji kornatski klifovi so na otoku Klobučaru (80 m), na Mani (65 m), Rašipu Velom (64 m) itn. Podvodne razširitve teh skalnatih sosesk segajo tudi do 100 m globoko. 
Najbolj globoka »krona« se nahaja na otoku Piškera (prek 90 m).

Številne arheološke najdbe pričajo o prisotnosti človeka na Kornatih še v prazgodovini. Danes so Kornati privatno lastništvo prebivalcev otoka Murtera.

Kaj je vredno videti:

  • Kornatske krune
  • Magazinova skril na otoku Kornatu
  • Razgledišča (Metlina, Otočevac, Opat, Vrujsko, Litnji vrh, Ravni žakan,…)
  • Podmorske kornatske »krone«
  • Ilirske ruševine
  • Utrdba Tureta
  • Zgodnja triladijska bazilika in cerkev Gospe od Tarca
  • Solana Lavsa
  • Beneški grad, Piškera, cerkva na Piškeri

Deli s prijatelji

O Murterju

Najstarejši poznani prvi naseljenci otoka so bili Iliri, kar dokazujejo ostanki ilirskega naselja Colentum pri Betini. Iz starih listin je razvidno, da sta v 13. stoletju na otoku obstajali dve naselji: Veliko selo - današnji Murter in Jezero. Za naselji Betina in Tjesno pa se predpostavlja, da sta bila najverjetneje ustanovljeni v času turških vpadov, ko so se na otok zatekli pribežniki iz bližnjih vasi na celini. Obstaja legenda, da so bili prebivalci vasi Murter v preteklosti gusarji, ki so plenili beneške ladje. Še dandanašnji so pretežni lastniki Kornatov kjer so ribarili, gojili ovce in pridelovali olivno olje. Lastništvo nad otočjem naj bi pridobili s silo, ker so od tam izgnali Saljane (prebivalce otoka Sali, ki naj bi kornatske otoke odkupili od Benečanov. V Betini so izelovali ladje, kjer se je bogata tradicija jadranske lesene brodogradnje ohranila do danes. Zelo poznana je betinska gajeta, lahek in okreten lesen čoln z latinskim jadrom dolžine 6-7 metrov s katerimi so prevažali in prodajali olivno olje.