Betina

Betina je malo turistično mesto, ki se nahaja na severovzhodni obali otoka Murter. Je zelo bogata z naravnimi, kulturnimi in gospodarskim posebnostmi.

V zgodovini se omenja leta 1423. Ustanovili so je begunci z kopna, ki so bežali pred Turki. Nad vasjo se nahaja baročna cerkev z zvonikom sv. Frane Asiskog iz leta 1601, ki je prepolna zgodovinskih, kulturnih in duhovnih vrednot. Na pobočjih polotoka Artic se nahaja veliko ozkih ulic, prehodov, kamnitih hiš, dvorcev, ki vodijo do starega jedra mesta.

Betina je še znana po ladjedelništvu, ki se razvija že od 18. Stoletja in je najstarejše skupaj z ladjedelništvom iz otoka Korčula.  Leta 1848 je bila odprta moderna ladjedelnica za večje lesene ladje. Tradicija ladjedelništva se je ohranila vse do danes.

Poleg ladjedelništva so se prebivalci ukvarjali tudi z kmetijstvom, živinorejo, ribolovom dokler se danes vse več povečajo razvoju turizma.

Betina je turistično zelo zanimiva zaradi svojega privlačnega podnebja, pisane  zgodovine, gostoljubnosti  gostiteljev in prizorišča kot iz razglednic. Ohranjena arhitektura, bogata gastronomska ponudba in lepote narave je idealno okolje za čudovito poletno izkušnjo.

Deli s prijatelji

O Murterju

Najstarejši poznani prvi naseljenci otoka so bili Iliri, kar dokazujejo ostanki ilirskega naselja Colentum pri Betini. Iz starih listin je razvidno, da sta v 13. stoletju na otoku obstajali dve naselji: Veliko selo - današnji Murter in Jezero. Za naselji Betina in Tjesno pa se predpostavlja, da sta bila najverjetneje ustanovljeni v času turških vpadov, ko so se na otok zatekli pribežniki iz bližnjih vasi na celini. Obstaja legenda, da so bili prebivalci vasi Murter v preteklosti gusarji, ki so plenili beneške ladje. Še dandanašnji so pretežni lastniki Kornatov kjer so ribarili, gojili ovce in pridelovali olivno olje. Lastništvo nad otočjem naj bi pridobili s silo, ker so od tam izgnali Saljane (prebivalce otoka Sali, ki naj bi kornatske otoke odkupili od Benečanov. V Betini so izelovali ladje, kjer se je bogata tradicija jadranske lesene brodogradnje ohranila do danes. Zelo poznana je betinska gajeta, lahek in okreten lesen čoln z latinskim jadrom dolžine 6-7 metrov s katerimi so prevažali in prodajali olivno olje.