Plaže

Na samem otoku Murter je veliko različnih plaž i plažic, z mivko, prodnatih, kamnitih, betonskih. Nekaj plaž je znotraj naselij, nekaj pa izven, ampak so kljub temu zelo blizu (1-2 km).

Otok Murter

Otok Murter – neverjetna raznolikost narave, lepih peščenih in kamnitih plaž, številčne uvale in majhni otočki. Je otok z dolgoletno turistično tradicijo, gostoljuben ter z zelo dobro ponudbo apartmajev, sob in hotelov. Murter sodi v skupino severno-dalmatinskih otokov in je eden največjih otokov v šibeniškem arhipelagu. Od kopnega je ločen z zelo ozkim Murterskim kanalom, v mestecu Tisno je s kopnem povezan z dvižnim mostom, in to od leta 1832.

Murter

Mesto Murter je vas na severozahodnem delu otoka Murter. Razprostira se od zaliva Hramina, v kateri se nahaja marina, proti zalivu Slanica, v kateri se nahaja daleč znana peščena plaža ter kamp in hotel »Colentum«. Razen Slanice so še peščene plaže Podvrške in Čigrađa ter plaža Luke. Zaliv Hramina je zaščiten od vseh vetrov in zelo dobro zaklonišče za jahte in druge ladje.

Betina

Betina je malo turistično mesto, ki se nahaja na severovzhodni obali otoka Murter. Je zelo bogata z naravnimi, kulturnimi in gospodarskim posebnostmi.

V zgodovini se omenja leta 1423. Ustanovili so je begunci z kopna, ki so bežali pred Turki. Nad vasjo se nahaja baročna cerkev z zvonikom sv. Frane Asiskog iz leta 1601, ki je prepolna zgodovinskih, kulturnih in duhovnih vrednot. Na pobočjih polotoka Artic se nahaja veliko ozkih ulic, prehodov, kamnitih hiš, dvorcev, ki vodijo do starega jedra mesta.

Jezera

Mesto Jezera ležijo ob istoimenskem zalivu na jugozahodu otoka. Ime kraja izvira od številnih majhnih jezerc, ki nastanejo ob močnem dežju v kraških vrtačah. Naselje je prvič omenjeno leta 1298. Kraj je s cesto povezan z drugimi naselji na otoku. Prebivalci se poleg ribolova ukvarjajo tudi s turizmom. Poleg turističnih sob in apartmajev, je tukaj tudi avtokamp Jezera-Lovišća in ACI marina. Pristan v dnu zaliva je zaščiten z valobranom, na koncu katerega stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl5s. Za valobranom se proti koncu zaliva razprostira marina s šestimi pomoli.

Tisno

Tisno je vas, ki je nastala na mestu kjer  se  otok Murter  dotika kopna, pa je po tem ozkem  kanalu oz. ožini (6m) ki loči otok od kopna Tisno tudi dobilo ime. Nahaja se 28 km zahodno od Šibenika. Središče starega dela je na otoku, jugovzhodno od mosta. Novejši del je zgrajen na kopnem.
Tisno se prvič omenja leta 1474 in v času francoske vladavine (1806-1813) je postalo največja vas in center komune.  V začetku 18. Stoletja, ko je nevarnost od turških napadov že minila je zgrajen most, ki povezuje Murter z kopnem ter se Tisno začelo razvijati tudi na delu kopna.

Nacionalni park Kornati

Nacionalni park Kornati so večji del kornatskog otočja, ki je najbolj gosta  otočna skupina na Mediteranu. Nahaja se v srednjem delu Jadrana in ima 190 otokov, majhnih otočkov  od katerih 89 zaradi svoje raznolikosti rastlinstva in živalstva ter lepote od 1980 leta sodi v Nacionalni park Kornati (poleg velikega števila otokov del parka je nekaj manj od ¼ skupne površine, dokler je vse drugo morski ekosistem).

O Murterju

Najstarejši poznani prvi naseljenci otoka so bili Iliri, kar dokazujejo ostanki ilirskega naselja Colentum pri Betini. Iz starih listin je razvidno, da sta v 13. stoletju na otoku obstajali dve naselji: Veliko selo - današnji Murter in Jezero. Za naselji Betina in Tjesno pa se predpostavlja, da sta bila najverjetneje ustanovljeni v času turških vpadov, ko so se na otok zatekli pribežniki iz bližnjih vasi na celini. Obstaja legenda, da so bili prebivalci vasi Murter v preteklosti gusarji, ki so plenili beneške ladje. Še dandanašnji so pretežni lastniki Kornatov kjer so ribarili, gojili ovce in pridelovali olivno olje. Lastništvo nad otočjem naj bi pridobili s silo, ker so od tam izgnali Saljane (prebivalce otoka Sali, ki naj bi kornatske otoke odkupili od Benečanov. V Betini so izelovali ladje, kjer se je bogata tradicija jadranske lesene brodogradnje ohranila do danes. Zelo poznana je betinska gajeta, lahek in okreten lesen čoln z latinskim jadrom dolžine 6-7 metrov s katerimi so prevažali in prodajali olivno olje.